NOVA SOCIALNA ZAKONODAJA

Uveljavljanje socialnih transferjev ureja Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS).

Pravico do javnih sredstev lahko uveljavite, če:

  • vaš dohodek ne presega meje dohodkov, ki jo za posamezno pravico iz javnih sredstev določa zakon, in hkrati

  • izpolnjujete tudi druge pogoje, ki jih določajo predpisi, ki urejajo posamezno pravico.

Pravice iz javnih sredstev se uveljavljajo:

  • pri centru za socialno delo (CSD), kjer imate stalno prebivališče ali kjer večina oseb dejansko prebiva (če imajo stalno oziroma začasno prebivališče na različnih naslovih), in sicer

  • osebno, po pošti ali elektronsko (prek portala e-uprava – samo za otroški dodatek, znižano plačilo vrtca, subvencijo malice za učence in dijake ter subvencijo kosila za učence in za državno štipendijo)

  • na enotni vlogi za pridobitev pravic do denarnih prejemkov, subvencij oziroma znižanih plači

            Vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev  (doc.)/ (pdf )

            Vloga je dostopna tudi na spletiščih CSD-jev, na portalu e-uprava in v knjigarnah.

Denarne prejemke je vlagatelj dolžan uveljavljati v naslednjem zaporedju:

Subvencije in znižana plačila, ki jih lahko uveljavite:

Vlagatelj je dolžan v zgoraj navedenem vrstnem redu uveljaviti denarni prejemek, do katerega je upravičen, nato lahko uveljavi posamezne subvencije in znižana plačila. Če vlagatelj ne upošteva vrstnega reda, se »izpuščeni« denarni prejemek vseeno upošteva v višini, kot da bi bil dodeljen. Za subvencije in oprostitve plačil vrstni red ne velja.

  • pogrebnina in posmrtnina –   od 1. januarja 2014 sta pogrebnina in posmrtnina obliki izredne denarne socialne pomoči

 


 

Pogoji in merila

Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev uvaja tudi enotna merila in pogoje za uveljavljanje posameznih pravic. Enotna je tudi opredelitev materialnega položaja vlagateljev z upoštevanjem premoženja (nepremičnin, vozil, denarnih sredstev), pri čemer se zakon zgleduje po merilih in pogojih, ki jih morajo izpolnjevati upravičenci do denarne socialne pomoči. Upoštevanje premoženja vlagateljev omogoča pravičnejše razdeljevanje socialnih transferjev in zagotavlja pomoč socialno najbolj ogroženim.

Kateri dohodki se upoštevajo?

Upoštevajo se dohodki, prejeti v preteklem koledarskem letu, na podlagi odločbe o odmeri dohodnine. Če podatki za preteklo leto med odločanjem še niso znani, se upoštevajo dohodki iz predpreteklega leta, preračunani na raven preteklega koledarskega leta. Če oseba v preteklem koledarskem letu ni imela dohodkov, ima pa jih v tekočem, se upoštevajo tekoči dohodki, prejeti v mesecu pred vložitvijo vloge in preračunani na raven preteklega leta. Od dohodkov se odštejejo dohodki, ki jih je oseba prejemala, vendar jih neposredno pred uveljavljanjem pravice ne prejema več (na primer: zaradi izgube zaposlitve se ne upošteva plača), in preživninske obveznosti.

  • obdavčljivi dohodki po zakonu o dohodnini, ki niso oproščeni plačila dohodnine,

  • pokojninske rente in odkupne vrednosti ter dodatne starostne pokojnine,

  • dohodki, prejeti na podlagi pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka, razen povračil stroškov,

  • dohodki na podlagi pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi, razen nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka in dohodkov za čas opravljanja,

  • preživnina, nadomestilo preživnine in drugi tovrstni prejemki,

  • nagrada skrbniku, plačilo dela rejniku,

  • starševski dodatek,

  • otroški dodatek,

  • denarna socialna pomoč, razen izredna denarna socialna pomoč,

  • varstveni dodatek,

  • državne štipendije (brez dodatkov),

  • dodatek glede na dohodek v družini štipendista k Zoisovi štipendiji,

  • dodatek za aktivnost po zakonu, ki ureja trg dela,

  • dodatek k pokojnini po zakonu, ki ureja zagotavljanje socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ,

  • rente iz življenjskega zavarovanja,

  • veteranski dodatek,

  • invalidski in družinski dodatek,

  • nadomestilo za invalidnost,

  • sredstva za nego in pomoč ter druge oblike denarnih nadomestil, ki jih prejema oseba, za katero skrbi oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, razen če stranka dokaže drugače,

  • prejemki za delo pripornikov in obsojencev,

  • pomoči v obliki denarnih sredstev od invalidskih, humanitarnih organizacij in dobrodelnih ustanov, prejete kot pomoč za preživetje (upošteva se znesek, zmanjšan za cenzus samske osebe ali družine za denarno socialno pomoč),

  • plačila za vodenje knjigovodstva na kmetijah.

Pri subvenciji najemnine ter pri kritju razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev in plačilu prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje se upoštevajo tudi:

  • dediščine, darila, volila,

  • dobitki od iger na srečo,

  • izplačila iz naslova zavarovanja za primer bolezni, poškodbe, invalidnosti ter

  • drugi dohodki po zakonu o dohodnini, ne glede na to, ali so oproščeni plačila dohodnine.

Kateri dohodki se ne upoštevajo?
  • subvencije, ki se v skladu s posebnimi predpisi izplačujejo iz državnega proračuna,

  • subvencija za mlado družino kot spodbuda za reševanje stanovanjskih vprašanj po zakonu, ki ureja nacionalno varčevalno shemo in subvencioniranje mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskih vprašanj,

  • enkratna denarna pomoč po zakonu, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zakonu o obrambi in zakonu o notranjih zadevah,

  • enkratna solidarnostna pomoč članu s strani sindikata,

  • povračila škode za sredstva, dana na razpolago za obrambne zadeve in varstva pred naravnimi nesrečami,

  • dohodki, povezani s kmetijske dejavnosti in gozdarske dejavnosti, ki jih kot izjeme določi minister s pravilnikom,

  • štipendije in drugi prejemki, izplačani učencu/dijaku/študentu za polni učni/študijski čas v zvezi z izobraževanjem ali usposabljanjem iz proračuna ali sklada, financ iz proračuna, s strani tuje države,

  • prejemki za kritje šolnine in stroškov prevoza ter prebivanja, ki jih izplača pristojni organ za zaposlovanje, delodajalec, ustanova z namenom štipendiranja,

  • prejemki, namenjeni plačilu izobraževanja ali usposabljanja,

  • stroški prehrane in prevoza med delom,

  • pomoči v obliki denarnih sredstev od invalidskih, humanitarnih organizacij, dobrodelnih ustanov in LS, namenjene za preživetje do višine cenzusa samske osebe ali družine po ZSVarPre.

Premoženje, ki se upošteva

Upošteva se vse premično in nepremično premoženje:

  • nepremično premoženje,

  • osebna in druga vozila,

  • vodna plovila,

  • lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug,

  • vrednostni papirji,

  • denar na transakcijskem ali drugem računu, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika (prihranki da, plača ne),

  • drugo premično premoženje.

Premoženje, ki se ne upošteva
  • stanovanje (stanovanjska hiša), v katerem oseba dejansko prebiva, do vrednosti primernega stanovanja,

  • vsako osebno vozilo oziroma enosledno vozilo do vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka,

  • vsako osebno vozilo, prilagojeno prevozu težko gibalno oviranih oseb,

  • premoženje, ki daje dohodke, višje od 2-kratnika bruto minimalne plače (na lletni ravni; trenutno to mesečno znaša 125 evrov),

  • premoženje, za katerega ima oseba kot najemojemalec sklenjen finančni ali poslovni najem (lizing),

  • predmeti, izvzeti iz izvršbe, razen gotovine,

  • poslovni prostori in poslovne stavbe, drugi objekti in premično premoženje, ki ga vlagatelj ali druga oseba, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, uporablja za oziroma pri pridobivanju dohodka iz dejavnosti, dokler ta dohodek iz dejavnosti dosega vsaj višino minimalne plače,

  • kmetijsko in gozdno zemljišče, ki daje dohodek,

  • sredstva dodatnega pokojninskega zavarovanja, vpisana na osebnem računu zavarovanca pri skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ali pri pokojninskem skladu ali zavarovalnici, ki izvaja prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.

Ugotavljanje primernosti stanovanja

Vrednost primernega stanovanja se izračuna tako, da se primerna velikost stanovanja pomnoži z vrednostjo kvadratnega metra stanovanja glede na posplošeno tržno vrednost stanovanja. Pri ugotavljanju velikosti primernega stanovanja se upoštevajo osebe v skladu z četrto točko 3. člena ZUPJS, to so tiste osebe (družinski člani), katerih materialni položaj se upošteva po ZUPJS.

Če je uporabna površina stanovanja večja od uporabne površine primernega stanovanja, in je upravičenec denarno socialno pomoč v zadnjih 18 mesecih prejel več kot dvanajstkrat, je upravičen do denarne  socialne pomoči le v primeru, da soglaša z vpisom prepovedi odtujitve in obremenitve  nepremičnine, katere lastnik je, v korist Republike Slovenije.

Primeri velikosti primernega stanovanja oziroma stanovanjske hiše

1-članska družina 60 m2

2-članska družina 90 m2

3-članska družina 110 m2

4-članska družina 130 m2

5-članska družina 150 m2

6-članska družina 170 m2

Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se površine povečajo za 12 m2.

Premoženje se upošteva tako, da se dohodkom vlagatelja in njegove družine prišteje znesek, ki bi ga v enem letu prejeli iz obresti, izračunanih od vrednosti premoženja (na dan vložitve vloge), če bi imeli znesek v vrednosti premoženja, položen na bančnem računu v obliki vezane vloge. Pri tem se upošteva povprečna letna obrestna mera za gospodinjstva za vezane vloge nad 1 letom do 2 leti za leto pred letom vložitve vloge po podatkih Banke Slovenije.

Sporočanje sprememb

Upravičenec mora centru za socialno delo sporočiti vsa dejstva, okoliščine in vse spremembe, ki vplivajo na upravičenost do pravice iz javnih sredstev, njeno višino ali obdobje prejemanja, v osmih dneh od dne, ko je nastala taka sprememba ali je zanjo izvedel.

Spremembe se sporočajo na posebnem obrazcu, ki je na voljo pri centrih za socialno delo ter na spletnih straneh ministrstva in centrov za socialno delo. O dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na spremembo odločbe in za katere je center za socialno delo izvedel po uradni dolžnosti ali od upravičenca v osmih dneh od dne, ko je nastala taka sprememba ali je upravičenec izvedel zanjo, odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe.

O dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na spremembo odločbe in ki jih je upravičenec sporočil po izteku navedenega roka, pa center za socialno delo odloči s prvim dnem naslednjega meseca po prejemu sporočila o spremembi, razen če gre za takšno spremembo, zaradi katere bi bilo treba določiti krajše obdobje prejemanja, nižjo višino sredstev ali drugačno odločbo o pravici. V tem primeru center za socialno delo odloči s prvim dnem naslednjega meseca po nastopu spremembe. V tem postopku izda odločbo, s katero razveljavi odločbo, s katero je bila osebi priznana pravica iz javnih sredstev, in ugotovi prenehanje upravičenosti do posamezne pravice ali določi drugo višino ali drugo obdobje prejemanja pravice iz javnih sredstev.

Prepoved odtujitve nepremičnine in omejitev dedovanja

Prepoved odtujitve nepremičnine

Vlagatelj za denarno socialno pomoč, ki je lastnik stanovanja ali stanovanjske hiše v kateri živi in je v zadnjih 24 mesecih več kot osemnajstkrat prejel denarno socialno pomoč, je (pod pogoji, ki se nanašajo na velikost in vrednost njegove nepremičnine) upravičen do denarne socialne pomoči le, če dovoli vpis prepovedi odtujitve (prodaje, prepisa,…) in obremenitve svoje nepremičnine v zemljiški knjigi v korist Republike Slovenije, ki zagotavlja sredstva.

Omejitev pri dedovanju

Premoženje zapustnika, ki je užival pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, se omeji do višine 2/3 prejete pomoči iz naslova varstvenega dodatka, oprostitve plačila prispevka socialnovarstvenih storitev in doplačila pravic družinskega pomočnika.  Za prejeto denarno socialno pomoč se premoženje zapustnika omeji tako, da se višina dane pomoči zmanjša za 12 najvišjih mesečnih zneskov prejete pomoči, nato pa zmanjša še za 1/3 dane pomoči.  Če je zapustnik prejel denarno socialno pomoč za 12 ali manj mesecev, se terjatev do zapuščine ne uveljavlja. Izredna denarna socialna pomoč in njeni dve obliki – izredna denarna pomoč kot pomoč pri kritju stroškov pogreba (pogrebnina) in po smrti družinskega člana (posmrtnina), se ne vrača.