POSVOJITEV OTROKA

V Sloveniji otroci uživajo posebno varstvo in skrb, del tega varstva in skrbi je tudi pravna ureditev posvojitve, ki jo natančno opredeljuje Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

Zakon določa samo popolno posvojitev, s katero se posvojeni otrok popolnoma izloči iz družine bioloških staršev in preide v družino posvojiteljev. Ob tem prenehajo pravice in dolžnosti posvojenca do njegovih bioloških staršev in sorodnikov, pa tudi pravice in dolžnosti bioloških staršev in sorodnikov do njega.  Med posvojencem in njegovimi potomci ter posvojiteljem in njegovimi sorodniki  nastanejo enaka pravna  razmerja kot med sorodniki. Posvojitve se ne more razvezati, posvojitelji pa se v matični register vpišejo kot posvojenčevi starši. Posvojiti se sme samo mladoletna oseba, se pravi oseba, ki je mlajša od 18 let, za posvojitev otroka starejšega od 10 let pa je potrebno njegovo soglasje. Zakon opredeljuje tudi kriterije, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi postati posvojitelj. Za postopek posvojitve so pristojni centri za socialno delo, s spremembo družinskega zakonika pa naj bi odločanje o posvojitvi prešlo na sodišča.

 

Interes za posvojitve pri nas narašča, kar je povezano tudi z dejstvom, da je po statistikah ne ploden že vsak šesti par. Zmotno je prepričanje, da ljudje posvajajo otroke, ker so tako »humani in dobri.« Imeti otroka oz. skrbeti za nekoga je prirojena človeška potreba in posvojitev za par v prvi vrsti pomeni uresničitev potrebe in velike želje. Posvojitev pa je mnogo več kot le želja. Je odločitev, izpolnjeno hrepenenje, poslanstvo, nenazadnje usoda, ki na isti krožnici poveže več ljudi, njihova dejanja pa pomembno zaznamujejo, ne samo otrokovo sedanjost, temveč v veliki meri determinirajo tudi njegovo prihodnost. V tem kontekstu je posvojitev otroka tudi velikanska odgovornost vseh, ki smo v procesu udeleženi.

 

Ker je posvojitev tako kompleksno in zahtevno dejanje, se mora par, ki želi otroka posvojiti, pred posvojitvijo o njej tudi izobraziti oz. se nanjo pripraviti. Otroku, ki ga bo posvojil, bo namreč potrebno v čim večji meri povrniti njegovo celovitost. Priporočljivo pa je, da par potrebo po  starševstvu preveri tudi  v kontekstu svojih drugih potreb, saj se lahko kaj hitro izkaže za nepremišljeno, če nismo pripravljeni na spremembe načina življenja.

 

Preden se par odloči za posvojitev otroka, mora pogosto opraviti tudi  s procesom žalovanja za lastnim otrokom, ki ga morda nikoli ne bo imel. Otrokom, ki ne bo imel »maminih oči ali očetovega nasmeha«. Zelo pomembno je tudi, da par ozavesti svoja pričakovanja v zvezi z otrokom in zna razlikovati med njimi in realnostjo, med otrokom, ki si ga želi in tistim, ki ga dobi, še zlasti, ko gre za posvojitev starejšega otroka, katerega osebnost je več ali manj zgrajena. Zavedati se mora tudi, da kronološka in psihološka starost otroka, ki ga bo dobil, ne bosta usklajeni. Otrokov razvoj ne sme primerjati z razvojem drugih otrok, ki so bili rojeni v dobre odnosne pogoje, saj je posvojen otrok utrpel veliko stresa zaradi nezadovoljenih  potreb. Da je stres lahko reguliral in preživel, pa je porabil ogromno energije, ki bi jo sicer porabil za vzporedne razvojne procese.

 

Znano je, da v Sloveniji ni veliko otrok za posvojitev in je posvojitev slovenskega otroka bolj izjema kot pravilo. Razlogi so deloma v dobro urejenem  sistemu socialnega varstva, ki staršem v stiski nudi veliko podpore, materialne in strokovne. Naša država ima tudi dobro urejen sistem rejništva, ki nudi varstvo, vzgojo in oskrbo otrokom, ki tega nimajo zagotovljenega v sovji matični družini. Kljub temu, da je rejništvo po zakonu začasen ukrep ugotavljamo, da v mnogo primerih traja dalj časa. Včasih bi bila za nekatere od teh primerov posvojitev ustreznejša rešitev in tudi dejansko se veliko rejništev po določenem času spremeni v posvojitev. Na Centru za socialno delo Domžale, je vlogo za posvojitev otroka, od leta 2010 pa do danes, oddalo 20 parov. Enajstim  je v tem času uspelo otroka posvojiti. Večinoma so posvojili otroke, ki so bili predhodno k njim nameščeni v rejništvo, v štirih primerih pa je šlo za posvojitev otroka iz tujine. Ker se v Sloveniji na posvojitev otroka čaka zelo dolgo, se večina slovenskih parov odloča za posvojitev otroka iz tujine.

 

Po podatkih informacijskega sistema si trenutno  želi otroka posvojiti okoli 550 slovenskih parov. Večina se jih odloča za posvojitev otroka iz Gane, Gvineje Bisao, Rusije, Češke, Nepala  in Makedonije. S slednjo ima naša država od leta 2008 sklenjen bilateralni sporazum, zaradi katerega so birokratski postopki krajši in materialni stroški manjši.


Komu je namenjena

Posvojitev je ena najboljših možnih oblik varstva otroka, ki iz kakršnihkoli razlogov ne more živeti s svojimi biološkimi starši. V posvojitev se sme dati le otrok, čigar starši so neznani, umrli, ali če so pred pristojnim organom privolili, da dajo otroka v posvojitev, in otroci staršev, ki jim je odvzeta roditeljska pravica. Vodilo centra za socialno delo, ki posvojitev izvaja v skladu z Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je, da s posvojitvijo sledimo predvsem otrokovim koristim.

 

Kdo je lahko posvojitelj

Posvojitelj je lahko samo polnoletna oseba, ki je vsaj 18 let starejša od posvojenca. Posvojiteljne more biti oseba, ki ji je odvzeta roditeljska pravica, poslovna sposobnost in oseba, ki ne daje jamstva, da bo izvrševala roditeljsko pravico v otrokovo korist. Nikogar ne more posvojiti več oseb, razen če sta posvojitelja zakonca in skupaj posvojita otroka.

 

Postopek posvojitve

Postopek posvojitve poteka na centru za socialno delo in se začne na predlog bodočih posvojiteljev (prošnja kandidatov za posvojitev z življenjepisom). Na CSD Domžale poteka individualna in skupinska priprava na posvojitev. Individualna priprava je obvezna za vse bodoče posvojitelje, vključitev v skupino pa je prostovoljna odločitev vsakega posameznika. V postopku priprave na posvojitev se vstopa s timsko obliko dela. V strokovnem timu za posvojitev sodelujejo psiholog,  pedagog  in socialni delavec  in vodji programa.

 

Individualna priprava zajema:

  • informativni razgovor s kandidati za posvojitev,
  • sprejem vloge za posvojitev in ostale predpisane dokumentacije,
  • individualni razgovori s kandidati za posvojitev,
  • obisk na domu.

 

Če zakonca, ki želita posvojiti otroka, izpolnjujeta pogoje določene z zakonom in se v postopku ocenita kot sposobna vzgajati otroka in mu zagotoviti varno družinsko okolje, se uvrstita na čakalno listo.

 

Pravne posledice posvojitve

S posvojitvijo nastanejo med posvojencem in njegovimi potomci ter posvojiteljem in njegovimi sorodniki enaka razmerja, kot med sorodniki. Pri posvojitvi prenehajo pravice in dolžnosti posvojenca do njegovih bioloških staršev in drugih sorodnikov ter pravice in dolžnosti staršev in sorodnikov do njega. Pri posvojitvi se v rojstno matično knjigo vpišejo posvojitelji kot posvojenčevi starši. Posvoji se lahko le mladoletna oseba, ob starosti nad 10 let je potrebno njeno soglasje. Posvojitev se ne more razvezati.