Varstvo odraslih oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju

 

Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb ureja oblike družbenega varstva

zmerno, težje in težko duševno ter najtežje telesno prizadetih oseb, ki se ne morejo usposobiti

za samostojno življenje in delo in pri katerih je ugotovljeno, da je prizadetost nastopila v otroški

oz. mladostni dobi, do dopolnjenega 18. leta starosti oz. v času rednega šolanja, vendar najdlje

do 26. leta starosti.

 

Postopek za priznanje statusa invalida:

  • vloga za priznanje statusa, dodatka za nego in pomoč, lahko pa hkrati tudi za podaljšanje

          roditeljske pravice, ki se poda pisno ali ustno na zapisnik na CSD, vloži jo upravičenec oz.

          zakonit zastopnik,

  • mnenje komisije za razvrščanje oz. komisije za usmerjanje, v kolikor ga oseba

          še nima, ga je potrebno pridobiti, postopek vodi Zavod

 

Pravice iz statusa invalida:

  • Nadomestilo za invalidnost
  • Dodatek za tujo nego in pomoč

                    varstvo v splošnih in posebnih socialnih zavodih (dnevno, občasno ali stalno),

                    varstvo v drugi družini,

                    dodatna davčna olajšava,

                    oprostitev plačila cestnine,

                    za osebe s težko motnjo v duševnem razvoju in težko gibalno ovirano osebo, ki

                    potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, se prizna

                    pravica do izbire družinskega pomočnika.

 

Družinski pomočnik 

Družinski pomočnik je oseba, ki invalidni osebi nudi pomoč, ki jo le ta potrebuje.

Pravico do izbire družinskega pomočnika ima:

polnoletna oseba s težko motnjo v duševnem razvoju in težko gibalno ovirani osebi, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb,

oseba, kateri je zanjo pred uveljavljanjem pravice do izbire družinskega pomočnika skrbel eden od staršev, ki je prejemal delno plačilo za izgubo dohodka,

invalidna oseba po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki potrebuje pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb,

ali oseba za katero komisija, ob uveljavljanju pravice do družinskega pomočnika, ugotovi zgoraj navedene motnje.

Družinski pomočnik je lahko:

oseba, ki bi se lahko štela za brezposelno osebo ali se je odjavila iz evidence brezposelnih ali je zapustila trg dela z namenom, da bi postala družinski pomočnik,

oseba, ki je v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa,

imeti mora isto stalno prebivališče kot invalidna oseba ali eden od družinskih članov invalidne osebe, ne glede na prijavo stalnega prebivališča.

Pravica do družinskega pomočnika se uveljavlja na podlagi:

vloge za priznanje pravice, ki se poda na CSD Domžale na predpisanem obrazcu.

Dokazil, s katerimi center že razpolaga, stranki ni potrebno predložiti.