REORGANIZACIJA CENTROV ZA SOCIALNO DELO

Socialna problematika, stiske in težave ljudi zahtevajo strokovno, hitro in učinkovito pomoč ter podporo v okviru javne službe. Za primerno obravnavo vse zahtevnejših potreb potrebujemo sodoben, strokoven in učinkovit sistem socialnega varstva. Z reorganizacijo centrov za socialno delo želimo odpraviti slabosti in pomanjkljivosti trenutne ureditve. Reorganizacija vključuje tri spremembe: uvedbo informativnega izračuna, socialno aktivacijo in novo organizacijsko strukturo. Z reorganizacijo uvajamo rešitve, ki prinašajo predvsem koristi uporabnikom storitev centrov za socialno delo po vsej Sloveniji.

Z informativnim izračunom bodo postopki bolj pregledni, z opustitvijo obveznosti vsakoletnega obnavljanja letnih pravic pa tudi enostavnejši.


Z reorganizacijo se uvaja novost: informativni izračun, ki bo povečal transparentnost odločanja o pravicah iz javnih sredstev. Tako bodo upravičenci do pravic in subvencij že pred koncem postopka obveščeni o podatkih, s katerimi razpolaga center za socialno delo (zlasti premoženjski položaj družine in izpolnjevanje pogojev) in nameravano odločitvijo (višina pravice/subvencije in obdobje upravičenosti). Informativni izračun bo veljal kot začasna odločitev centra za socialno delo, ki bo, če se uporabnik z njo strinja, avtomatsko postala končna odločba. V primeru, da uporabnik na informativni izračun poda ugovor, bo izračun pregledala pristojna služba centra za socialno delo in izdala odločbo. Informativni izračun bo v uporabi pri vseh pravicah iz javnih sredstev.

 

Pri vseh letnih pravicah iz javnih sredstev (otroški dodatek, subvencija vrtca, malice, kosila, državna štipendija), pa se bodo informativni izračuni izdajali avtomatično, enkrat letno. Tako bo uporabnik dolžan podati vlogo samo za prvo uveljavljanje pravice (npr. ob rojstvu otroka), potem pa bo sistem avtomatično enkrat letno preveril izpolnjevanje pogojev za nadaljnje prejemanje pravice. Obdelava podatkov bo avtomatizirana, kar pomeni, da bodo strokovni delavci bistveno razbremenjeni administrativnega dela.

 

Centri za socialno delo bodo informativne izračune pričeli izdajati 1. 1. 2019.  1. 1. 2019 je tudi presečni datum, ko strankam za nadaljnje prejemanje letne pravice ne bo več potrebno oddajati vlog, ampak bo center za socialno delo sam po uradni dolžnosti izvedel postopek preverjanja tistih letnih pravic, ki se iztečejo v konkretnem mesecu. S 1. 9. 2019 pa bodo centri za socialno delo prešli na masovno izvajanje avtomatičnega informativnega izračuna za vse prejemnike/družine z odobrenimi letnimi pravicami, kar prinaša popolno avtomatično podaljševanje letnih pravic enkrat letno v jesenskem času.

 

Socialna aktivacija bo izboljšala skrb za dolgotrajno brezposelne

 

Projekt socialne aktivacije predstavlja celovit pristop, ki naslavlja problematiko dolgotrajno brezposelnih oseb in dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči. Namen socialne aktivacije je prepoznavanje, usmerjanje, motiviranje vključevanje ter spremljanje v socialno aktivacijo vključenih oseb. Poleg tega je namen tudi podpreti vključene v socialno aktivacijo pri njihovi reaktivaciji, integraciji v različne družbene sisteme ter posledično ponovno vključiti na primarni, sekundarni in terciarni trg dela.

 

Z vzpostavitvijo celovitega sistema socialne aktivacije bo projekt prispeval k večji socialni vključenosti in zmanjšanju tveganja revščine prejemnikov denarne socialne pomoči in drugih izključenih oseb ter k krepitvi moči in kompetenc socialno izključenih oseb. V programe socialne aktivacije se bo v letih 2017 in 2018 vključilo 5.200 dolgotrajno brezposelnih oseb in dolgotrajnih prejemnikov denarnih socialnih pomoči, v vseh petih letih (2017 – 2022) pa skupno 12.500 oseb.

 

Projektne aktivnosti sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada za obdobje od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2022.

 

Nova organizacijska struktura stremi k izboljšanju storitev za uporabnike

 

Reorganizacija uvaja novo organizacijsko strukturo centrov za socialno delo, s čimer se bo izboljšala njihova dostopnost in povečala kakovost storitev za uporabnike. Z novo organizacijsko strukturo bomo poenotili delovanje centrov za socialno delo in poenostavili upravne postopke. Centri za socialno delo na lokalnem nivoju še naprej ostajajo osrednja strokovna institucija na področju socialnega varstva. Z reorganizacijo ustanavljamo 16 novih centrov za socialno delo. Iz obstoječih 62 centrov za socialno delo se oblikuje 63 enot centrov za socialno delo (do sedaj največji Center za socialno delo Maribor se bo preoblikoval v dve enoti), ki bodo ohranile svojo avtonomnost.

 

Takšna organizacija omogoča več časa za terensko delo, saj bodo posamične enote centrov za socialno delo razbremenjene administrativno upravnih postopkov.

 

Z uvedbo nove organizacijske strukture se bo na ravni novoustanovljenega centra za socialno delo organizirala skupna splošna služba (kadrovska služba, računovodstvo, tehnično-administrativna služba, ….), služba za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev(vodenje postopkov o pravicah iz javnih sredstev: o otroškem dodatku, znižanju plačila za programe vrtcev, državni štipendiji, dodatni subvenciji malice za učence in dijake in subvenciji kosila za učence) in skupna strokovna služba, ki bo vključevala službo za koordinacijo in pomoč žrtvam (interventna služba, krizni centri). Predvideva se, da bo znotraj skupne strokovne službe delovala tudi mobilna strokovna enota, ki jo bodo sestavljali strokovnjaki različnih profilov (psiholog, pravnik, specialni pedagog, itd.) in bo na razpolago vsem enotam znotraj območnega centra za socialno delo.

 

Enote centrov za socialno delo bodo delovale kot vstopna točka za vse pravice uporabnikov in bodo še naprej izvajale strokovne naloge, socialno varstvene storitve, javna pooblastila in različne socialno varstvene programe. Na enotah bodo še naprej sprejemali vloge (ZUPJS, ZSVarPre, ZSDP-1,…) ter odločali o denarni socialni pomoči, varstvenem dodatku, subvenciji najemnine, pravici do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, pravici do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, otroškem dodatku, če se istočasno vodi postopek o pravici do denarne socialne pomoči, pravicah iz starševskega varstva in družinskih prejemkih.

 

Z reorganizacijo centrov za socialno delo se tako ohranjajo prednosti obstoječe organizacije centrov za socialno delo, in sicer obstoječe lokacije centrov za socialno delo, ki omogočajo neposredno dostopnost uporabnikom (na primer vlaganje zahtevkov in hkrati urejanje drugih pravic na centru za socialno delo, informiranje o pravicah, lažje urejanje sprememb); poznavanje situacije uporabnika, poznavanje družine; hitro reagiranje v primeru, ko je to potrebno.

 

Reorganizacija centrov za socialno delo bo uporabnikom prinesla številne koristi. Izboljšali se bosta krajevna in časovna dostopnost, tako da bodo storitve uporabnikom prijaznejše. Različne metode dela in strokovnjaki s specifičnimi znanji bodo poskrbeli, da bodo storitve za uporabnike dostopne po enakem standardu za vse. Z reorganizacijo centrov za socialno delo le-te približujemo uporabnikom in se resnično vračamo nazaj na teren, kar poudarja tudi geslo reorganizacije: »Na teren, bližje k ljudem«. Centri za socialno delo bodo v skladu z reorganizacijo zaživeli 1. 10. 2018.

 

EVROPSKA KARTICA UGODNOSTI ZA INVALIDE
Projekt EU kartica ugodnosti za invalide je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) pridobilo konec leta 2015 in ga pričelo izvajati februarja leta 2016. Dokončan naj bi bil predvidoma julija 2017. Na projekt se je prijavilo osem EU držav članic: Slovenija, Ciper, Finska, Belgija, Italija, Romunija, Estonija in Malta, vendar pa je namen razširiti EU kartico ugodnosti na vse EU države članice.   Cilj projekta je predvsem invalidom omogočiti enotnejšo obravnavo in specifične ugodnosti pri potovanju v druge države EU, še posebno ko gre za dostopnost prometa, turizma, kulture, športa in prostega časa, ter s tem prispevati k uresničevanju Konvencije o pravicah invalidov, ki jo je Slovenija med prvimi ratificirala leta 2008, Akcijskega programa za invalide 2014–2021 in Evropske strategije o invalidnosti za obdobje 2010–2020. Tako kot bodo to lahko uporabljali slovenski invalidi v drugih državah članicah EU, bodo imeli naše ugodnosti možnost izkoristiti invalidi drugih EU držav članic v Sloveniji. Pri projektu EU kartica ugodnosti za invalide MDDSZ deluje skupaj s parterjem Nacionalnim svetom invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS), sodeluje pa tudi z Ministrstvom za javno upravo (MJU) in Upravnimi enotami v Sloveniji (UE), saj bodo slednje kartico po zaključku projekta tudi izdajale vlagateljem   NSIOS je do 3. decembra 2016, mednarodnega dneva invalidov že pripravil spletno bazo komercialnih ugodnosti in mobilno aplikacijo komercialnih ugodnosti: http://www.invalidska-kartica.si/, kjer so navedene do sedaj ponujene komercialne ugodnosti za invalide iz vse Slovenije, po regijah. Trenutno je baza ugodnosti na voljo za ogled, ni pa na voljo za uporabo. Uporabljati se bo lahko pričela po tem, ko bo projekt zaključen, predvidoma v mesecu juliju 2017. Baza ugodnosti ne vsebuje le štirih ključnih sklopov: transport, kulturo, turizem ter šport in prosti čas ampak tudi druge vrste komercialnih ugodnosti, ki jih želijo ponudniki ponuditi invalidom. NSIOS bo ostal skrbnik baze tudi po končanem projektu in bo zagotovil ažurnost podatkov ter stalno promocijo in ozaveščanje. Baza ugodnosti je interaktivna, kar pomeni, da se bodo komercialne ugodnosti lahko dodajale ali odvzemale glede na trenutne dejavnosti posameznih ponudnikov, ki bodo ponujali ugodnosti vsem invalidom, ne glede na to, iz katere EU države članice prihajajo. Baza bo dvojezična, saj mora biti dostopna tudi invalidom drugih EU držav članic. MDDSZ je v letošnjem letu 2017 izpeljalo dva javna razpisa in na podlagi tega sta sedaj v izdelavi baza upravičencev – vlagateljev in izdelava fizične EU kartice ugodnosti za invalide. Baza upravičencev - vlagateljev bo nameščena na UE po Sloveniji,  kjer bodo lahko vlagatelji zaprosili in pridobili EU kartico ugodnosti za invalide. Izgled kartice je določila Evropska komisija in naj bi bil na sprednji strani enak za vse države, ki so in še bodo pristopile k projektu. Drugo stran pa lahko oblikuje vsaka država po svoje. Med aktivnostmi projekta MDDSZ v letošnjem letu je tudi sprememba Zakona o izenačevanju možnosti invalidov, ki bo določal upravičence - vlagatelje in urejal postopek pridobitve kartice. Predlagana sprememba Zakona je v obravnavi v Državnem zboru in bo predvidoma sprejeta do konca izvajanja projekta. Celoten projekt EU kartice ugodnosti za invalide poleg ugodnosti skrbi tudi za ozaveščanje in seznanjanje o invalidih, o njihovih zmožnostih, potrebah, željah, načinu življenja, predvsem pa o tem, da so invalidi ljudje, ki potujejo in se s tem osebnostno razvijajo, kot vsi drugi. Zato je pozitiven učinek EU kartice ugodnosti za invalide zagotovo tudi večje vključevanje invalidov v družbo, ne le v domačo, temveč v družbo EU, s tem, da jim ponuja večje ugodnosti na potovanjih, tako doma kot v tujini.     Kontakt:
UREDITEV OSEBNEGA DOPOLNILNEGA DELA

Osebno dopolnilno delo

Konec aprila 2014 je bil v Državnem zboru RS sprejet nov Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1). Zakon se je začel uporabljati 18. 8. 2014, razen določil, ki se nanašajo na novo ureditev osebnega dopolnilnega dela. Ta se uporabljajo od 1. 1. 2015 dalje.   Med novostmi, ki se uporabljajo glede osebnega dopolnilnega dela od 1. 1. 2015 dalje, so tudi vrednotnice. Vrednost posamezne vrednotnice je bila določena v pavšalnem znesku 9 evrov (7 evrov prispevek za  pokojninsko in invalidsko  zavarovanje, 2 evra prispevek za zdravstveno zavarovanje in zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicno bolezen). Na podlagi uskladitve višine prispevkov za osebno dopolnilno delo z gibanjem povprečene plače, znaša višina vrednotnice od 1. aprila 2018 dalje 9,48 evrov.   Naročnik mora za vsakega izvajalca kupiti le eno vrednotnico v koledarskem mesecune glede na višino plačila, ne glede na število ur opravljenega dela in ne glede na število opravljenih storitev za istega naročnika. V primeru del, ki se opravljajo za večinoma neznane naročnike (npr. izdelovanje izdelkov, nabiranje zelišč,…), pa mora vrednotnico za posamezni koledarski mesec, v katerem bo delo opravljal, kupiti izvajalec osebnega dopolnilnega dela sam.
   Vrednotnico je mogoče pridobiti prek spletnega portala e-uprava ali osebno na upravni enoti.