” Odnos je naravna potreba vsakega od nas tako rekoč od rojstva pa do smrti. Je nekaj, kar nas lahko najbolj razveseli ali pa najbolj razžalosti, nekaj, kar posameznika opremi ali pa hendikepira za življenje. Je tako zelo pomemben, da ga nikakor ne bi smeli jemati takole mimogrede.”

 

 

A žal se nam vse pogosto dogaja prav to. O odnosih, predvsem pa dinamiki nezavednega, ki jih kroji, vemo bore malo. Večini ni poznano, da otrok ravno znotraj odnosa lahko postane »nekdo« (govorim o psihološkem rojstvu) in tudi kasneje je odnos tisti, v katerem posameznik lahko lovi odsev »svoje slike« in jo utrjuje ali spreminja. Posameznik tekom življenja vstopa v različne odnose, a zagotovo ga najbolj zaznamujeta dva: starševski in partnerski. In prav ta odnosa sta med seboj zelo povezana, dinamika prvega je usodna za izbor in dinamiko drugega. Izbor partnerja narekuje naš notranji svet, sestavljen iz dojemanja posameznih oseb, naših odnosov do njih in njihovih odnosov do nas. Vsak na novo vzpostavljen odnos dojemamo in čutenje v tem odnosu povezujemo s podobami oseb in odnosov iz naše preteklosti. Za to je vsak odnos ponovitev starega, ali pa izgradnja nečesa, česar v naši strukturi prej še ni bilo. Večina ljudi  oblikuje in živi svoje partnerske odnose dokaj neopremljena.

 

Čas, ki ga živimo, je obseden z razvezo oz. razpadom zvez, družba in družina sama, pa ponujata slabe možnosti za učenje »dobrih vlog.« In prav biti dober v vlogi partnerja je tisto, kar gradi in ohranja odnos. Skoraj ni para, ki se tekom trajanja zveze ne bi znašel v krizi. Nenazadnje je stresno že spoznanje, da zaljubljenost mine in do svojega partnerja čutiš, ali pa ga vidiš drugače kot prej.

 

Vsak od nas v svoj odnos prinese kar nekaj kovčkov prtljage iz preteklosti. Tako v odnosu nikakor nisva samo midva, ampak tudi vsa ta nevidna prtljaga, ki dela napoto, ker ni pospravljena. In, ko v odnosu pride do krize, ko se dva skregata, sploh ne vesta za kaj se kregata, saj so prepiri med zakoncema zgolj simbolne narave in vzrok nikoli tisto, kar je očem vidno. To pa je glavni razlog neuspešnih intervencij v kriznih situacijah. Namreč vzrok prepira ni pravilno definiran. In, če cilj ni pravilno definiran, bodo izbrane poti do cilja napačne. Konflikt ne bo rešen, pač pa samo potlačen in z njim vsa čustva, ki ga spremljajo. Že ob naslednji podobni frustraciji se bo vse skupaj ponovilo in tako vse dokler eden ali oba partnerja ne bosta razvila občutek nemoči, češ, da se nič ne da, da je vedno isto, da ne bo nikoli bolje. Tako dozori odločitev, da je najbolje, da se razideva. Čez nekaj časa se zgodba ponovi z drugim partnerjem, ki je zbran po istem ključu in do katerega se vedemo na enak način.

 

Pogosto me ljudje sprašujejo o formuli za dober partnerski odnos.  Z gotovostjo lahko trdim, da formula ne obstaja, obstajajo pa skupni imenovalci dobrih in slabih zvez. Vsekakor je za to, da bo naša zveza dobra odgovoren vsak posameznik. Ker ima večina nas slabe zglede iz otroštva, je tako kot za večino dobo opravljenih del, tudi tukaj pomembno, da imamo o dinamiki odnosa veliko znanja.  Pomembno je, da si vzamemo čas za odnos in da le tega nikoli ne jemljemo kot samoumevnega. Počivanje na lovorikah se ne obnese ne v šoli, ne v službi in tudi ne v partnerstvu. Tudi, če imamo še tako dober odnos se moramo zanj truditi še naprej. Edino partner, ki ima znotraj odnosa zadovoljene potrebe, se bo v njem počutil varen in bo v njem želel tudi ostati.

Ena temeljnih  stvari, ki prispeva h kvaliteti odnosa je gotovo pogovor partnerjev o čustvih. A žal naša kultura in zgledi temu niso naklonjeni. Zlasti za moške, je ukvarjanje s čustvi pogosto izguba časa.  Poslušanje in upoštevanje partnerkinih čustev se jim zdi odveč, izražanje svojih pa nepotrebno in neprimerno.  In, ko med njima pride do konflikta se pogovarjata o vsem, samo o čustvih ne, a prav ta so takrat najbolj prizadeta.

Strokovne intervencije v krizni partnerski situaciji so redke, vseeno pa jih je več, kot v preteklosti. Ponujajo jih tako centri za socialno delo, kot številni terapevti, ki večinoma delujejo samostojno.  Ni terapevta, ki bi lahko izboljšal vaš odnos. So pa terapevti, ki vas lahko ustrezno opremijo z znanji, da na ta način pridete do novih spoznanj o odnosih, posledično varnejšega počutja znotraj sistema in šele na to drugačnega ravnanja.  In tisti pari, ki dojamejo, da je sprememba procesna, v tem uspejo.

Tudi Center za socialno delo Domžale parom, ki se znajdejo v  partnerski krizi, ponudi svetovalno pomoč. Pomoč v smislu definiranja problema in postavitve cilja, pomoč v obliki nasveta ali razumevanja problematike. Terapije partnerskih odnosov pa se na centrih ne izvaja.

Prava informacija v pravem trenutku je zelo pomembna. Te boste na Centru Domžale vsekakor deležni.

Nataša Banko, specialistka klinično psihološkega svetovanja, CSD Domžale

Partnerski odnosi v luči krizne intervencije