Področje varstva odraslih v okviru Centra za socialno delo Domžale (v nadaljevanju CSD) vključuje različne ukrepe in storitve posameznikom, skupinam odraslih in starejših uporabnikov, ki so se znašli v stiski in potrebujejo pomoč, bodisi zaradi osebnih težav, starosti, bolezni ali invalidnosti, ker nimajo sredstev za preživljanje, zaradi slabih medosebnih odnosov, ker so žrtve nasilja, ker jim neformalna mreža ne nudi toliko pomoči kot jo potrebujejo, zaradi odvisnosti od alkohola, drog, idr. substanc in dejavnosti, ker živijo kot brezdomci, bodisi zaradi številnih situacij, v katerih se težje znajdejo.

Da bi bila naša pomoč učinkovitejša, se center povezuje z lokalnim okoljem in sodeluje z različnimi službami (društvi upokojencev, Rdečim križem, Karitasom, prostovoljci, Zdravstvenimi domovi in bolnišnicami, patronažno službo, domovi upokojencev, dnevnimi in medgeneracijskimi centri, zavodi, institucijami, nevladnimi organizacijami…).

Starejši občani

Pomoč pri namestitvi v institucionalno varstvo

Ko starejše osebe, zaradi bolezni ali kakršnegakoli drugega razloga v domačem okolju ne zmorejo več živeti same in poskrbeti za svojo oskrbo, se običajno odločijo za vključitev v institucionalno varstvo, ali pa za to poskrbijo njihovi svojci. Pri tem jim center nudi pomoč informativne narave, glede izpolnitve vloge, svetovanju in pri iskanju namestitve.

Pomoč pri prisilnih izselitvah in iskanju začasne namestitve

V primerih, ko posamezniki iz različnih vzrokov pridejo v situacijo, ko ostanejo brez bivališča, center nudi pomoč pri iskanju začasne namestitve v bivalnih enotah, zatočiščih oz. centrih za brezdomce.

Invalidi

Urejanje statusa invalida  (vodenje postopka)

Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Ur.i. RS,št. 41/83), v nadaljevanju ZDVDTPO ureja oblike družbenega varstva zmerno, težje in težko duševno ter najtežje telesno prizadetih oseb, ki se ne morejo usposobiti za samostojno življenje in delo in pri katerih je ugotovljeno, da je prizadetost nastopila v otroški dobi, do dopolnjenega 18. leta starosti oz. v času rednega šolanja, vendar najdlje do 26. leta starosti.

Vlogo za priznanje statusa invalida, nadomestila za invalidnost in dodatka za tujo nego in pomoč vloži upravičenec oz. njegov zakoniti zastopnik pisno ali ustno na zapisnik pri krajevno pristojnem centru, skupaj z dokumentacijo; predpisanima obrazcema IZ 1, IZ 2, mnenjem komisije za razvrščanje oz. komisije za usmerjanje in zdravniškim potrdilom. Za pridobitev pravic morajo imeti osebe poleg ugotovljene stopnje duševne ali telesne prizadetosti, stalno prebivališče v RS. Če invalidna oseba, ki prejema nadomestilo za invalidnost potrebuje pomoč druge osebe pri opravljanju osnovnih življenjskih funkcij, lahko po ZDVDTPO, uveljavlja tudi pravico dodatka za tujo nego in pomoč. Pomoč in višina dodatka je odvisna od tega, ali je invalidni osebi nujno potrebna pomoč in postrežba pri opravljanju vseh ali pri večini osnovnih življenjskih potreb. Osebi, ki ima status invalida po ZDVDTPO, se stroški obveznega zdravstvenega zavarovanja krijejo iz republiškega proračuna, razen, ko je oseba iz naslova invalidnosti upravičena do materialnih pravic po drugih predpisih in je zato tudi zavarovana iz drugega naslova.

Staršem oz. zakonitim zastopnikom otrok nudimo pomoč in informacije pri urejanju podaljšanja roditeljske pravice po otrokovi polnoletnosti.

Varstvo v splošnih in posebnih socialnih zavodih in varstvo v drugi družini

Uveljavljanje pravic se začne na podlagi vloge, ki jo lahko poda invalidna oseba sama, oz. njen zakoniti zastopnik pri CSD, ali to stori center po uradni dolžnosti.

Pravice gluhe osebe do tolmača

Gluha oseba lahko uveljavlja pravico do zagotavljanja tolmača za slovenski znakovni jezik ter s tem pravico do informiranja v njej prilagojenih tehnikah in enakopravno vključevanje v življenjsko in delovno okolje ter vse oblike družbenega življenja ob enakih pravicah in pogojih ter z enakimi možnostmi, kot jih imajo osebe brez okvare sluha, na podlagi Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika ( v nadaljevanju ZUSZJ).

Zakon določa naslednje pravice:

-pravico uporabljati slovenski znakovni jezik kot jezik medsebojnega sporazumevanja,

-pravico gluhe osebe, da je informirana v njej prilagojeni tehniki

-pravico do tolmačenja v postopkih pred državnimi organi, organi lokalne samouprave, izvajalci javnih pooblastil oz. javne službe in vseh drugih življenjskih situacijah, v kateri bi gluhota pomenila oviro pri zadovoljevanju njenih potreb.

Gluha oseba je upravičena do vavčerja, tj. blanket, opredeljen z vrednostjo, pri  čemer en vavčer pomeni eno uro tolmačenja. Gluhi osebi po zakonu pripada 30 vavčerjev na leto oz. 100, če ima status dijaka ali študenta.

 

CSD Domžale Varstvo starejših in invalidov